Samorog, malo zmede in veliko barv
Tokrat smo v Enigmariumu slikali samoroga. Takega pravega, barvitega, malo zasanjanega in malo svojeglavega – skratka, ravno dovolj čarobnega za en prijeten Winesperience večer.
Priznamo pa: mogoče smo ga malo zakuhali. Sredi poletja, ko smo gledali prijave, na motiv deklice, ki sega po zvezdi, ni bilo prijav. Pa smo si rekli: “Ojoj, očitno motiv ni pravi.” In smo motiv zamenjali za samoroga, za katerega je bilo že prej veliko zanimanja.
Potem pa, seveda, življenje naredi svoj obrat. Tik pred dogodkom bi vsi slikali deklico. Ampak vmes se je na samoroga že prijavilo nekaj ustvarjalcev, zato nismo mogli več zavrteti čopičev nazaj.
Zato tukaj javno, barvito in z roko na srčku obljubljamo: deklico, ki sega po zvezdi, slikamo takoj po novem letu. In še ena pomembna obljuba: motivov ne bomo več spreminjali. Častna slikarska!
Samorog pa se zaradi vse te zmede ni prav nič pritoževal. Nasprotno – ponosno je stopil na platna v rožnatih, rdečih, modrih, rumenih in čisto osebnih odtenkih. Vsak je dobil svoj značaj: eden bolj nežen, drugi bolj ognjevit, tretji tak, kot da točno ve nekaj, česar mi ne.
Bilo je sproščeno, pisano, malo hecno in zelo naše. Čopiči so delali, kozarci so se lesketali, samorogi pa so na koncu stali v vrsti kot prava čarobna druščina.
In če smo se česa naučili? Da imajo motivi očitno svoje načrte. In da je včasih tudi mala zmeda lahko začetek zelo luštnega večera. 🦄🎨🍷
